ECO Pesimizem

Obstajajo dejstva, ki jih niti ne opazimo, dokler nam jih nekdo ne predstavi malo drugače. Spremenijo nam pogled na okoljske probleme in nam v trenutku odprejo oči. Ko se problemov zavemo, najdemo zanje tudi rešitve.

Podnebna kriza:

Vsi poznamo probleme globalnega segrevanja in njegove posledice. Če jim verjamemo ali ne to vsekakor ni edina kriza, ki trenutno nastopa. Je le del dogodkov, ki nas silijo v spremembo načina življenja, razmišljanja in globalnega reda.

Topljenje ledenikov in rast gladine morij lahko spremenita naše življensko okolje. S tem se poruši naravno ravnovesje, ki vodi v vrtinec, kakršnega civilizacija ne bo sposobna preživeti.

Metan v morjih in sibirski tajgi se že sprošča zaradi globalnega segrevanja. Njegov toplogredni učinek je 23-25 krat hujši kot CO2.

CO2 emissions
Rast Emisij CO2 se je pričela z iznajdbo parnega stroja (1698). Največ emisij povzroča premog.

Več o podnebni krizi...

Ekonomska kriza:

  • Pri 5% rasti, ki smo je bili priča v zadnjih letih, bi v 20 letih porabili toliko surovin, kot je 3 kratna velikost zemlje.
  • Bleščeči finančni rezultati na borzi so v zadnjem času temeljili na fiktivnih piramidnih sistemih. Odvisni drug od drugega so se razsuli in s tem preobremenili vso globalno proizvodnjo za več desetletij.
  • Zaradi zaverovanosti v delovanje trga, ki ne upošteva dviga cen energije in surovin, gospodarstvo ni sposobno videti izven teh okvirov. "Peljemo se nasupermodernem letalu, brez pilota (vodi ga trg), ne upoštevamo pa dejstva, da nam zmanjkuje goriva.

Kriza virov energije:

Ob rastoči porabi energije, se vedno bolj zavedamo, da zmanjkuje goriv, na osnovi katerih pridobivamo energijo, ker vodi v neizbežno rast vseh cen. Pri tem moramo vedeti, da če porabimo vsa fosilna goriva, je ekološki propad neizbežen.

  • Zaloge goriv ocenjujejo na:
    • nafta 30-40 let
    • premog do 100 let
    • uran do 50 let
  • Trenutno porabimo za vojaško zaščito 100 USD na sodček proizvedene nafte, kar ni vračunano v ceni nafte
  • Več kot 40 držav tretjega sveta danes plačuje več za uvoz nafte, kot zaslužijo s svojim celotnim izvozom.
  • V Španiji in južni Franciji se dogaja, da jedrske elektrarne po cele mesece ne morejo obratovati, saj primanjkuje vode za hlajenje ali pa se je ta preveč segrela.
  • Nuklearke proizvajajo veliko več toplote kot elektrike (NE Krško - 750 MW elektrike + 2000 MW toplote)
  • Civilizacija je pred prehodom na nov vir energije, kot je bila že večkrat... sonce - les - premog - nafta/plin - jedrska energija ... kaj sledi?

Proizvodnja hrane:

  • Za proizvodnjo hrane porabimo 20% vseh fosilnih goriv, ob tem pa proizvedemo skoraj 40% vseh toplogrednih plinov. Problem je predvsem transport.
  • Leta 1940 smo za pridelavo 3,5 kalorije hrane porabili 1 kalorijo goriva, danes za pridelavo 1 kalorije hrane porabimo 10 kalorij goriva. Pridelava hrane je direktno povezana s ceno fosilnih goriv.
  • Svetovna čreda goveda (cca. miliarda in 300 mio.) proizvede več metana, kot vsi avtomobili prizvedejo CO2. Pri tem moramo vedeti, da ima metan bistveno hulši toplogredni efekt, kot CO2.
  • Slovenija pridela 30% svoje hrane, pri čemer izvozi precejšen delež doma pridelane hrane.

 Voda:

  • Za proizvodnjo ene plastenke porabimo 1/2 litra nafte in 5 litrov vode.
  • V Ameriki porabijo 50% vse vode za paro za pogon parnih turbin za proizvodnjo elektrike.

 Zdravje:

  • Pred leti smo za kritje potreb zdravstvene blagajne porabili 5% BDP, danes je ta strošek že 15%
  • Zaradi slabe kvalitete hrane in lagodnega načina življenja, je zdravje ljudi vedno slabše.
  • Zaradi uporabe kemičnih preparatov se zmanjšuje kaljivost rastlin in plodnost živali kakor tudi ljudi.
  • Življenski prostor civilizacije ni neomejen. Demografska rast se že zmanjšuje, vendar je vprašanje, kam to vodi.

Comments

Eco dejstva

Menim, da bi morali takšne (zelo zaskrbljujoče) številke vsi slišati ali prebrati večkrat. Mene je zelo zmotil podatek, da pridela Slovenija samo 30% hrane, pa še večino tega izvozimo. Jaz kljub vsemu še vedno bolj zaupam domačemu proizvajalcu kot pa tujemu. Upam le, da se ne bom najedla zarečenega kruha (ta ti bolj obstane v grlu kot posušen).

Polnočni klub na RTV SLO

Na podobno temo je potekal tudi polnočnio klub na RTV SLO.

http://www.rtvslo.si/play/polnocni-klub-poklicna-etika-kaj-je-ze-to/ava2...

Tema je bila sicer Poklicna etika, vendar so izpostavili veliko ekoloških problemov in ponudili tudi rešitve. Posebej zanimive stvari je predstavil dr. Franjo Štiblar na področju novega družbenega ustroja, ki ga zahtevajo nove globalne razmere.

Vodila ga je Vida Petrovčoč z gosti:
Matej Potokar - generalni direktor Microsoft Slovenija
dr. Franjo Štiblar - profesor na pravni fakulteti v LJ
dr. Dušan Keber - Profesor na medicinski fakulteti
Anton Komat - Ekozof